Tolerans: enn mo difisil dan langaz kreol

“Finn tro toler li, akoz samem li’nn vinn koumsa”.

Ala seki souvan nou tande dan Moris kan servi bann mo kouma ‘toler’, ‘tolere’, ‘tolerans’. Zot sarye enn pwa bien lour ar negativite malerezman dan langaz kreol. Li preske vedir mem zafer ar ‘soutire’. Si nou anvi dir kiksoz plis pozitif, langaz kreol pou propoz plito servi ‘tini’ ou ‘tini-tini’. Nou pou dir ‘mo pe tini mo douler’ ouswa ‘mo pe tini-tini ziska kot arive / ziska kot mo kapav’.

Me samem mo la ena enn lot signifikasion dan angle/franse, kapav dan lezot langaz ousi. Ala rezon sirman, Nasion-Zini ti propoz selebre enn zourne mondial tolerans. An 2020 ti dekret sa le 16 Novam.

Kitfwa langaz kreol pou bizin fer plas pou donn sa mo ‘tolerans’ la enn lot signifikasion ousi asterla. Ena bann rezon pou sa.

Dabor, li interesan ki ena enn alignman semantik pou ena enn konpreansion partaze, sinon nou pou res dan enn konfizion vizavi bann lezot langaz. Apre, problematik ki sa mo la ranferme tro inportan pou nou pa aprivwaz li kouma bizin dan langaz kreol. Vremem nou pe tous bann laspe fondamantal dan manier azir, dan konportman dimounn, la.

Apre, onivo individiel, nou pe koz kapasite dimounn pou aksepte diferans, sorti depi bann leta egosantrik pou pa dir narsisik. Sa demars la-mem ki permet nou fer lespas dan nou avek posibilite akeir lot zafer la dan nou dan enn manier pou aprivwaz li plito ki fer nou sove ou les li afekte nou move kalite. Donald Winnicot pou apel sa lespas potansiel e lespas tranzisionel.

Lerla, onivo sosietal ousi, nou kapav aplik mem rezonnman. Tolerans permet nou konpran ek aksepte dimounn dan tou zot diferans. Sa nouri konsep diversite ki enn gran rises pou limanite progrese. Mank tolerans amenn enn apovrisman diversite. Li bon fimie pou fer pous move lerb kouma pena respe pou lezot, krwar ena enn ras ou enn kategori pli siperyer ki so kamarad. Tousala, kan met ansam, debous lor bann trazedi ki limanite inn kone kouma lesklavaz, kolonialism, fasism ki finn provok bann zenosid ek trazedi dan lemond.

Akoz samem li bien volapenn nou aprivwaz sa mo tolerans la dan lang kreol morisien. Toumanier, nou touzour kapav servi mo ‘soutire’ pou dekrir bann sitiasion negatif.